Občina Zagorje

O klubu

Začetki organiziranega ukvarjanja s športom v Zagorju segajo v konec devetnajstega stoletja.V začetku leta 1890 je bilo v Zagorju ustanovljeno sokolsko društvo, ki je skrbelo predvsem za telesno in kulturno dejavnost svojih članov. 20. aprila 1890 je bil občni zbor Zagorskega sokola.Takoj se je začelo z redno vadbo. Po začetnem navdušenju je vadba hitro splahnela.Z redno vadbo so nadaljevali šele leta 1896, ko so k sodelovanju pritegnili vaditelje iz Ljubljane. Vadili so predvsem proste vaje in orodno vadbo in sodelovalo na različnih prireditvah sokolskih društev od Prage do Beograda. Leta 1910 so si sokoli zgradili mogočen sokolski dom v katerem so izvajali svojo dejavnost. Po drugi svetovni vojni se je dom preimenoval v Športni dom Partizan.

Nova stavba sokolskega društva leta 1910

Leta 1912 so v Zagorju ustanovili tudi orlovsko društvo. Prvi načelnik je bil Janez Hrastelj. Orli so poleg rednih, prostih in gimnastičnih vaj gojili tudi orodno telovadbo. Zraven naštetih dejavnosti so imeli še lahko in težko atletiko ter odbojko in v zimskem času pa smučanje. Na prehodu v dvajseto stoletje je bil ustanovljen Klub kolesarjev Zagorje, ki ga je vodil Luka Habat. Imel je nekaj deset članov. Prirejali so izlete po okolici, po nekaj letih pa je delovanje zamrlo. Približno ob istem času je bilo ustanovljeno tudi strelsko društvo vendar točnih podatkov ni na voljo. Ker brez nogometa ni šlo so v Zagorju 18.junija 1923 ustanovili nogometni klub Jupiter. Ker je imel NK Jupiter politično tendenco so morali klub ukiniti že leto kasneje.So pa že v letu 1927 ustanovili nov klub z imenom Športni klub Prosveta, ki je v vseh teh letih dobil še veliko drugih imen . Klub obstaja še danes pod imenom Nogometni klub Zagorje. V začetku petdesetih let so prinesla začetek organiziranega delovanja s kar dvema športoma z žogo.Teh športov prej niso poznali. Pri športnem društvu Proletarec ustanovili košarkarsko in rokometno sekcijo.Obe sekciji sta pozneje prerasli dejavnost društva in ustanovila klube. Danes se imenujeta Košarkarski klub Zagorje banka Zasavje in Rokometni klub Zagorje. Kasneje so bili ustanovljeni še šahovski, kegljaški, klubi raznih borilni veščin . V nadaljevanju bo poudarek predvsem na razvoju rokometne igre in rokometa v Zagorju.

ROKOMETNA SEKCIJA PROLETAREC ROKOMET NA NOGOMETNEM IGRIŠČU

Rokomet je svojo domovinsko pravico v Sloveniji dobil šele leta 1949, torej šele po drugi svetovni vojni. Takrat je bila ustanovljena Rokometna zveza Slovenije. V Zagorju naj bi po navedbah starejših igralcev ustanovili rokometno sekcijo leta 1952. Uradno je rokometna sekcija začela delovati šele leta 1953. V avgustu tega leta je Zasavski vestnik poročal, da je bil v Zagorju ustanovni sestanek rokometne sekcije Proletarec, ki je delovala v okviru nogometnega kluba Proletarec. Ustanovnega sestanka se je udeležilo precej mladink in mladincev, ki imajo zanimanje za ta šport. Prvi trener je bil Alojz Zapotnik.

Alojz Zapotnik

V tistih časih je bilo v navadi, da so za nove športe navduševali s propagandnimi akcijami. Zato je rokometna sekcija Proletarca 14. avgusta 1953 pripravila prvo srečanje na zagorskem nogometnem igrišču med ekipama ljubljanske Svobode in trboveljskega Rudarja. Kot se spominja Maks Puh, eden najboljših igralcev te prve generacije je bil veliki rokomet precej manj dinamičen od poznejšega malega rokometa, ki se igra še danes. V ekipi je bilo enajst igralcev, najpomembnejši je bil vratar. Vrata so bila nogometna. Na travi je nemogoče voditi žogo. Igrišče je imelo cone, ki smo jih pred vsako tekmo označili. Trenirali smo dvakrat na teden.

 

PRVA URADNA TEKMA ZAGORSKIH ROKOMETAŠIC IN ROKOMETAŠEV

Ker so v Zagorju trenirale ženska in moška ekipa so že 24. septembra tega leta odigrali prvi uradni tekmi. Gostje so prišli iz Trbovelj. Ženska ekipa Rudarja je premagale borbene Zagorjanke kar z 10:0. Kljub porazu domače niso razočarale domači navijačev. Tudi radovednežev se je zbralo kar veliko. Na sliki so igralke obeh moštev, ki so odigrale prvo uradno tekmo ženskih ekip v Zagorju.

Rokometašice Proletarca in Rudarja na prvi tekmi

Rokometašice Proletarca in Rudarja na prvi tekmi

V drugi tekmi so se pomerili med seboj rokometaši Rudarja in mlada ekipa Proletarca. Boljši so bili Trboveljčani in zmagali z 12 : 3. Podatkov, kdo je dosegel prvi gol za zagorske rokometašice in rokometaše na žalost ni. To jesen sta se obe ekipi prijavili tudi na prvenstveno tekmovanje. Rokometašice v tekmovale v ljubljanski skupini republiške lige, rokometaše pa tudi v ljubljansko skupini republiške B lige. Začetki so bili precej slabi in porazi so se vrstili. Po slabših rezultatih v letih 1954 in 1955 je na moški prvenstveni tekmi proti Braniku nastopilo le osem igralcev, ki so seveda visoko izgubili. Kljub vsem nezgodam jim je uspelo v mesecu juliju v Zagorju odigrati prvo mednarodno tekmo . S tremi izposojenimi igralci se je okrepljeni domači Proletarec dobro upiral nemški ekipi TV 1860 Gunhausena in tesno izgubil z 7:9. Ženska ekipa tudi v tej sezoni ni imela vidnejših rezultatov.

PREHOD NA MALI ROKOMET

Leta 1958 je prineslo dokončno slovo od velikega rokometa.V Zagorju je bilo prelomno leto 1956, ko se je še zadnjič igrala veliki in mali rokomet. V teh letih 1956 in 1957 je rokomet v Zagorju bolj in malo životaril zaradi pomanjkanja denarja pa so začasno prenehale igrati rokomet ženske. Moški rokomet pa je životaril do začetka šestdesetih let. V teh letih so sodelovali le še na turnirjih.V letu 1959 je rokometna sekcija začasno prenehala delovati. ROKOMETAŠI V DRUŠTVO V PARTIZANZaradi boljših pogojev dela so se rokometaši preselili v Športno društvo Partizan. Poleg vseh pogoje, ki so jih potrebovali za svojo dejavnost je bila velika pridobitev makadamsko igrišče, ki je bil poleg stavbe Partizana(bivši sokolski dom). Že leta 1961 so pripravili prvi turnir na katerem so dosegli tretje mesto za ekipi Krmelja in Radeč. Nato so v sezoni 1961/1962 tekmovali v zasavski ligi. Večjih uspehov tudi še ni bilo. Vendar so kljub vsemu vztrajali in leta 1963 v Zasavski ligi so igralci Partizana Zagorje dosegli drugo mesto. Za Partizan so nastopali : Rudi Bezgovšek, Alojz Dornik, Franci Lekše, Ljubo Negro, Franc Renko, Venčeslav Smole, Rudi Ule, Lojze Zapornik, Anton Zupan, Franci Prosen, Janez Juvan in Zvone Ule.

Zvone Ule v akciji

V drugi polovici šestdesetih letih sta se zgodila še dva za rokometaše pomembna dogodka. Leta 1966 je rudniška nesreča iz njihovih vrst vzela takrat najboljšega njihovega igralca Staneta Dornika. Še danes v njegov spomin poteka Dornikov spominski turnir. Drugi pomemben dogodek se je dogodil jeseni 1967, ko so posodobili igrišče in se tako poslovili od makadama in dobili betonsko podlogo.

 

NOVE PERSPEKTIVE ZAGORSKEGA ROKOMETA

Z obnovljenim igriščem in s spremenjenim načinom tekmovanja so se za Zagorjane odprle nove možnosti. V novoustanovljeni ligi jim je uspel obstanek v sezoni 1968/69. Že naslednjo sezono1969/70 pa je moštvo iz Zagorja doseglo peto mesto, kar je bil največji uspeh doslej. Še leto pozneje so osvojili tretje mesto in z malo sreče bi se lahko neposredno uvrstili v prvo slovensko ligo. V tem letu je prvič v Zagorju gostovala neka reprezentanca. To je bila reprezentanca iz Gruzije. Domače moštvo okrepljeno z dvema igralcema iz Sevnice se je Gruzijcem odlično upiralo in izgubilo s tesnim rezultatom 21:19.

Gruzija in domače moštvo leta 1971

Po velikem uspehu v prejšnji sezoni je bila sezona 1972/73 velika polomija. Neuspehi so rahljali živce in na tekmi v Kamniku je prišlo do velikih neredov. Ker Zagorjani niso imeli denarja, da bi poravnali denarne kazni so bili kaznovani z odvzemom točk in nato še v zadnji tekmi doma izgubili z Križami. Tako so izpadli v zasavsko ligo. To je pomenilo slovo nekaterih igralcev. Najboljši pa so odšli v druge klube.

 

ROKOMETNA SEDEMDESETA LETA

Ob zatonu moškega rokometa so na površje prišle zopet ženske. V sezoni 1973/74 so nastopale v ljubljanski conski ligi. V tej ligi so nastopale še Alples B, Kamnik, Lisca, Olimpija B, Radeče, Ribnica, Sava , Storžič in Šešir. Zagorjanke so v tej sezoni šestkrat zmagale, enajstkrat izgubilo in eno tekmo igrale neodločeno. V tej ekipi se je kot strelka izkazala Duši Logar, igrale pa so še : Erika Jere, Silva Klukej, Milena Kropivšek, Joža Lebeničnik, Tanja Vičič, Vanda Vrtačnik. Trener te ekipe je bil Rudi Ule.

PRIHAJAJO TUDI ROKOMETAŠI

Vrnitev rokometašic leta 1973 - (Trener Rudi Ule – prvi z leve strani)

Po velikih spremembah po letu 1973 so rokometaši nastopali v zasavski ligi. Že v sezoni 1976/77 so rokometaši dosegli največji uspeh doslej saj so dosegli prvo mesto v drugi republiški in se uvrstili v Prvo slovensko ligo.Trener te ekipe je bil Alojz Zapotnik ml..Ta ekipa je bila gotovo najbolj perspektivna ekipa v Zagorju v vsej njegovi zgodovini.

 

Ekipa RK Partizan Zagorja, ki je osvojila 1.mesto v drugi republiški ligi.

Stojijo z leve : trener Alojz Zapotnik ml., Franc Lekše, Bojan Juvan, Franc Jerman, Desan Drnovšek, Roman Pungartnik,Zvone Ule in Davorin

Čepijo : Drago Resnik, Oto Pavlin, Ivan Ramšak, Iztok Živko in Vili Sotenšek. Sušnik.

Na veliko žalost rokometašev z uvrstitvijo v prvo slovensko ligo ni bilo nič.

 

 

 

REGIJSKE SELEKCIJE UNIČILE MOŠKI ROKOMET V ZAGORJU

Leta 1976 so v Portorožu na skupščini Telesnokulturnih skupnosti izglasovali temeljne spremembe, ki so zagovarjale združitev mladih in perspektivnih športnikov v selekcije, ki bi na ta način omogočale boljše pogoje dela mladim športnikom. Zato je rokometna zveza Slovenije v sezoni 1977/78 uvedla sistem selekcij.Čeprav je bila moška ekipa najboljša v Zasavju je bilo jasno, da bo sedež rokometne sekcije v Trbovljah, ki je bilo v preteklosti eno od najbolj znanih središč rokometa tudi v tedanji Jugoslaviji. S tem je zagorski rokomet nazadoval, trboveljski pa je dobil nov zagon, ki so ga seveda izkoristili in je še danes eden izmed rokometnih središč rokometa v Slovenji. Rokometaši so še nekako delovali z večjimi in manjšimi uspehi še do leta 1994 nato pa so z svojo dejavnostjo prenehali zaradi že omenjenih težav.

ŽENSKE SEKCIJE V ZAGORJU SELITEV NA IZLAKE

Kot nosilec ženske sekcije pa je postal zagorski klub,kjer so edini v Zasavju imeli žensko rokometno ekipo. Ekipa se je imenovala Zasavje. Nastopale so v zahodni skupini, vendar pa večjih uspehov ni bilo. Zaradi slabih pogojev so se rokometašice preselile na Izlake . Klub je dobil tudi novo ime Rokometni klub Zagorje – Izlake. V sezoni 1981/82 do sezone 1985/86 so tako nastopale v drugi slovenski ligi. V zadnji sezoni so osvojile celo prvo mesto v vzhodni skupini vendar so zaradi pomanjkanja denarja in slabih pogojev prisiljene odpovedati napredovanje v prvo slovensko ligo. Ekipa je naslednja leta tekmovala z večjim ali manjšim uspehom tekmovala v drugi slovenski ligi.

Prvi trening na Izlakah

V začetku devetdesetih let se ženski rokomet seli iz Izlak nazaj v Zagorje. V Zagorju so se zavedali, da brez načrtnega dela z mladimi ne morejo napredovati . Zato so leta 1994 odločili, da bodo presegli tako stanje.

 

VRNITEV V ZAGORJE - ZAČETKI DELA Z MLADIMI V ZAGORJU

Drago Resnik

Jeseni 1994 je rokometni klub dobil novega predsednika. To je bil bivši igralec Partizana Zagorje Drago Resnik.

Pod vodstvom novega predsednika so si Zagorju zadali nalogo, da intenzivno delajo z mladimi.Projekt je prevzela bivša igralka Magda Bolte. Odziv mladih deklet je bil zelo velik.

 

Začetki dela z mladimi –igralke in trenerji


Treniranje mlajših deklic je prevzel Matjaž Cukjati, starejših pa Oto Pavlin. Z načrtnim delom je prišlo tudi do prvih uspehov. V letih 1994 do 1997 se je število mladih rokometašic samo povečevalo.Treniranje mlajših deklic je prevzel Matjaž Cukjati, starejših pa Oto Pavlin. Z načrtnim delom je prišlo tudi do prvih uspehov. V letih 1994 do 1997 se je število mladih rokometašic samo povečevalo.

 

Članstvo rokometnega kluba Zagorje
LETO MLAJŠE DEKLICE STAREJŠE DEKLICE MLADINKE ČLANICE Skupaj
1994 18 6 7 9 40
1995 23 18 13 14 68
1996 27 23 19 18 87
1997 33 25 22 22 102
SKUPAJ 91 72 51 53

297

Članstvo v RK Zagorje v letih 1994/1997

Iz tabele je razvidno, da je bilo v letu 1997 registriranih igralk v klubu kar 102 igralke.V sezoni 1996/97 so starejše deklice osvojile četrto mesto v državi. S tem uspehom so v Zagorju postali prepoznavni kot eno izmed središč z delo z mladimi. Največja pridobitev v zagorski dolini za rokometaše se je zgodila 1.septembra 1997, ko so v Zagorju odprli novo športno dvorano in s tem so bili podani pogoji za še boljše delov rokometnem klubu.Že v naslednji sezoni so se že pokazali rezultati boljših pogojev za delo. Vendar so začetni uspehi v klubu pokazali tudi drugi obraz. Po velikem odzivu mladih v letih , ki so razvidno v tabeli (1) se po letu 1998 začel trend padanja članstva. Veliko število igralk je po dopolnjenem 16 letu prenehalo igrati rokomet. Vzrokov za takšno stagnacijo je veliko.

PRVE MEDALJE V ZAGORSKI DOLINI

V sezoni 1997/98 pod vodstvom trenerja Marjana Lipovška in njegovega pomočnika Ota Pavlina mlajše deklice osvojile drugo mesto v Slovenji.Še leto pozneje pa so starejše deklice osvojile prvi naslov državnih prvakov za rokometnim klub Zagorje. Trener starejših deklic je bil Matjaž Šikovec. Kljub začetnim uspehom v mlajših selekcijah se je članstvo začelo zmanjševati. To se pozna tudi v zadnji sezoni, ko je registriranih igralk najmanj v zadnjih desetih letih kot je razvidno tudi iz tabele 2.

Registrirane igralke v RK Zagorje v letih 1998 - 2002
Leto 1998 1999 2000 2001 2002
Mlajše deklice 27 21 24 20 16
Starejše deklice 21 22 16 16 13
Kadetinje 20 17 12 10 8
Mladinke 15 14 11 10 7
Članice 14 11 10 8 4
Skupaj 97 85 73 64 48

Registrirane igralke v letih 1998/2002

Osip registriranih je bil opazen predvsem v letnikih 1990,1991in 1992. Sedaj je v teh letnikih registriranih samo 8 deklic, ki igrajo v kategoriji starejših in mlajših deklic.Klub opaznemu osipu je v Zagorju zrasla nova generacija igralk, ki je v sezoni 2001/02 pod vodstvom trenerja Danila Lipovška osvojile drugi naslov državnih prvakov za zagorski rokomet.

Državne prvakinje v sezoni 2001/02

Z dobrim delom v mlajših ekipah so se povečevali tudi uspehi v starejših kategorijah. Zato se je pristopilo z načrtnim delom tudi v članski konkurenci. V začetku novega stoletja so v klub pripeljali novega trenerja Olafa Grbca.

 

Olaf Grbec

Z njegovim delom so se začeli rezultati kazati že v naslednjem letu . V prvi sezoni pod njegovim vodstvom so Zagorjanke osvojile 5. mesto v ligi. V sezoni 2002/03 so se v spremenjenem tekmovalnem sistemu uvrstile v končnico za prvaka 1.državne lige in v končnici zasedle 6.mesto.Tudi v novi sezoni ostajajo cilji, da se poizkuša doseči čim boljši rezultat in se uvrsti tja, kjer si zagorske rokometašice zaslužijo s svojim delom. To je prva državna liga. Na sliki je članska ekipa Zagorja, ki bo poizkušala doseči ta cilj. Spodnja fotografija je narejena v začetku sezone 2006/04. Zraven je tudi Katja kurent, ki je na turnirju pred začetkom prvenstva okrepila ekipo RK Zagorja.

 

Članska ekipa v sezoni 2003/04

LITERATURA
1. Zgodovinski arhiv Celje
2. Arhiv občine Zagorje
3. Časopisi: Zasavski vestnik, Slovenec, Zasavski udarnik, Delo, Dnevnik, Zasavc
4. Franc Jerman, 45 let rokometa v Zagorju
5. Arhiv RK Zagorje